Na otoku Cresu se zaradi izredne količine različnih medonosnih rastlin pogosto zgodi, da je med proizveden iz različnih vrst nektarja. Najpogosteje v njem prevladuje žajbelj, vendar v letih, ko je v času cvetenja deževno, vzcvetijo še druge rastline, dobesedno na stotine vrst, in čebele naberejo tudi njihov nektar. Nekatere vrste rastlin ne vzcvetijo več let zaporedoma, čakajoč pritajeno ugoden trenutek zase. In ko končno vzcvetijo, so čebelam tako privlačne, da jih takoj obletijo. Hkrati se lahko pojavi tudi medena rosa na nekaterih drevesih in čebele nabirajo tudi to. Navadni derak (hrv. drača), ki ga najdemo največ na predelih okrog Merga in Stivana, vsako leto cveti v času, ko žajbelj odcveta. Med, v katerem je več navadnega deraka, pozimi hitreje kristalizira v drobne kristale.
Čar mešanega medu je v tem, da se njegove sestavine tako rekoč nikoli ne pojavijo v istem razmerju, pa lahko rečemo, da je neponovljiv. Daleč od izvorov onesnaženja, okopani z mediteranskim soncem, drobni cvetovi kraškega otoka dišijo v mirnem predvečeru, ob petju škržatov, in kličejo čebelice, da jih obiščejo ob prvih žarkih jutranje svetlobe.